Pri destilaciji je hladilnik skoraj enako pomemben kot sam kotel. To je mesto, kjer se para sreča s hladno vodo in kjer se aromatične pare pretvorijo v končni destilat. Če se sprašujete, kateri hladilnik vam bolj ustreza, klasični hladilnik ali pretočni hladilnik, bomo to preprosto pojasnili v nadaljevanju.

Klasični hladilnik je izdelan iz pocinkanega jekla. Para iz kotla prehaja skozi bakreno spiralo, potopljeno v posodo s hladno vodo, to vodo pa je treba občasno zamenjati ali doliti, da ostane hladna. Slabost klasičnega hladilnika je, da zaradi večje prostornine porabi več vode, pri obdelavi večjih količin pa lahko deluje počasneje v primerjavi s pretočnimi hladilniki. Kakovost pridobljenega destilata je enaka, vendar je za uravnavanje temperature destilata potrebnega več truda. Prednost tega hladilnika je v navadah uporabnikov, navade pa je težko spremeniti.

Po drugi strani je pretočni hladilnik izdelan iz nerjavnega jekla. Deluje tako, da v hladilnik neprekinjeno doteka sveža hladna voda, segreta voda pa se odvaja skozi odtočno cev. Para prehaja skozi cevni sistem, obdan s hladno vodo ustrezne temperature. Pretok vode se uravnava z nameščenim ventilom, optimalna temperatura hladilnika je 40–60 stopinj, vsekakor pa je treba spremljati tudi temperaturo izhajajočega destilata. Tako se destilat hladi učinkoviteje in neprekinjeno, kar je posebej pomembno pri večjih kotlih.

Pretočni hladilnik hladi enakomerno, omogoča natančen nadzor temperature hlajenja, zahteva stalen in reguliran dotok vode ter ima prostornino 30 litrov, kar zagotavlja velik prihranek vode.

Sodobna destilacija ne nadomešča tradicije. Naredi jo učinkovitejšo, natančnejšo in zanesljivejšo.

Pri klasičnem, tradicionalnem procesu proizvodnje žganja je pogosto potrebna dvojna destilacija. To pomeni več časa, večjo porabo energije in dodatno angažiranost med proizvodnjo. Njena največja prednost je prav tradicija, okus in slog destilata, na katerega so številni potrošniki že navajeni in mu ostajajo zvesti.

Sodoben kotel prinaša drugačen pristop. Na primeru 500-litrskega DES kotla z dvema kolonama je mogoče domače slivovo žganje destilirati s pomočjo kolone Aroma Max, ki čim bolj ohranja in prenaša naravno sadno aromo v končni destilat, hkrati pa omogoča hitrejši, čistejši in učinkovitejši proizvodni proces.

Primer procesa
Destilacija traja približno štiri ure in pol, proces pa se prekine pri približno 55% vol. Rezultat je približno 25 litrov končnega destilata.

Ključna razlika je v tem, da:
ni potrebe po dvojni destilaciji,
energija se ne porablja dvakrat,
ni ročnega pranja, zahvaljujoč vgrajenemu avtomatskemu CIP sistemu,
ni prismoditve, ker grelniki segrevajo vodo, voda pa nato enakomerno segreva drozgo.

Največje prednosti so jasne:
znaten prihranek časa, manjša poraba energije in visoka kakovost destilata.

Sodobna tehnologija ne spreminja tradicije.

Izboljšuje jo.

DES, naslednja raven destilacije.

Destilacija je umetnost, vendar tudi resen tehnični proces, ki vključuje visoke temperature, vnetljive pare in tlak. Zato mora biti varnost vedno na prvem mestu, ne glede na to, ali ste hobi destilar ali vodite profesionalno destilarno.

V tem vodniku bomo delili ključne nasvete, kako zagotoviti varno destilacijo in hkrati doseči vrhunske rezultate.

Kakovostna in brezhibno delujoča oprema, temelj varnosti
Uporabljajte samo brezhibno delujoče kotle in kondenzatorje, izdelane iz materialov, primernih za stik z živili, kot sta baker in nerjavno jeklo.
Redno preverjajte, ali so prisotne razpoke, obrabljeni robovi ali zamašene cevi.
Ne uporabljajte improvizirane opreme, saj lahko povzroči uhajanje pare in nevarnost požara.

Prezračevanje prostora
Med destilacijo se sproščajo alkoholne pare, ki so zelo vnetljive.
Destilacijo vedno izvajajte v dobro prezračevanem prostoru ali na prostem.
Izogibajte se zaprtim prostorom brez prezračevanja, saj lahko kopičenje pare povzroči eksplozijo ali zastrupitev.

Izogibajte se odprtemu ognju v bližini pare
Alkoholne pare se lahko vnamejo že na majhni razdalji od vira toplote.
Če uporabljate kotle na plin ali trdo gorivo, poskrbite, da je plamen izoliran od morebitnega uhajanja pare.
Za največjo varnost razmislite o električnem ogrevanju, ki omogoča natančnejši nadzor temperature in zmanjšuje tveganje.

Nadzor temperature
Previsoka temperatura lahko povzroči pregrevanje drozge, nenadno vrenje ali zmanjšanje in poškodbo aromatične kakovosti destilata.
Za spremljanje procesa uporabljajte termometre.
Ne prekoračite priporočenih vrednosti, počasnejša in nadzorovana destilacija daje varnejše in kakovostnejše rezultate.

Skrbno ločevanje frakcij
Prvi del destilata, prvenec, vsebuje metanol in druge škodljive snovi.
Vedno ločite in zavrzite prvih 0,5–2% prostornine destilata.
Pravilno ločevanje prvenca, srca, srednje frakcije in repov ni samo stvar okusa, temveč tudi varnosti.

Delo z alkoholom, rokavice in zaščitna očala
Pri čiščenju in polnjenju kotla ter pri ravnanju z močnim alkoholom nosite zaščitne rokavice in zaščitna očala. Alkohol v koncentracijah nad 60% vol. lahko povzroči draženje kože in oči. To velja predvsem za občutljive osebe.

Gašenje požara in izredne razmere
V bližini delovnega mesta imejte vedno:
Gasilni aparat, razred B, za vnetljive tekočine
Vedro peska za hitro gašenje plamenov brez širjenja pare
Dostop do vode za hlajenje opreme, ne za gašenje alkohola!

Varnost
Varnost pri destilaciji ni “možnost”, temveč pravilo. Z upoštevanjem osnovnih postopkov, uporabo kakovostne opreme in nadzorom procesa ne zaščitite le sebe in prostora, v katerem delate, temveč tudi zagotovite, da bo vaš destilat vrhunske kakovosti.
In ko delate z DES kotli, ste lahko prepričani, da je vsak element zasnovan z mislijo na trajnost, učinkovitost in predvsem varnost.

Mislite, da je gin samo aromatizirana vodka?
Pravi gin nastane veliko bolj premišljeno, s precizno vodenim procesom destilacije, nadzorom arom in opremo, ki omogoča stalno kakovost. Prav takšni proizvodnji je namenjen 500-litrski DES kotel s kolono.

Ta sistem omogoča pripravo alkoholne baze, dodajanje skrbno izbranih botanikov in nadzorovano redestilacijo, zato je odlična izbira za proizvodnjo premium gina. Botaniki, kot so brin, koriander, janež, korenina angelike, cimet in druge začimbe, se dodajo pripravljeni bazi, dodatne arome pa se lahko namestijo v aromatično košaro, skupaj s suhimi lupinami citrusov, da se doseže izrazitejši in bolj slojevit aromatični profil.

Primer destilacije gina

Začnemo z 235 litri alkohola z jakostjo 96% vol. Dodamo 265 litrov vode in dobimo 500 litrov baze z jakostjo 45% vol.

Dodatne arome vstavimo tudi v aromatično košaro, skupaj s suhimi lupinami citrusov. Segrevanje izvajamo nadzorovano, do približno 85°C. Grelnike postopoma izklapljamo pri 60, 70 in 85°C. Izberemo kolono, refluks držimo v srednjem položaju in spremljamo temperaturo na vsakem podu. Pri ginu se prvenec loči v količini približno 0,5% skupne prostornine, oziroma približno 2,5 litra.

Destilacijo vodimo zmerno. Ne hitimo, ker kakovost ne mara hitrosti. Proces prekinemo pri približno 50% vol., da ne bi zbrali nepotrebnih eteričnih olj.

Rezultat je približno 180 litrov destilata z jakostjo 82% vol. Po redčenju dobimo približno 370 litrov končnega gina z jakostjo 40% vol.

DES 500 L kotel s kolono ni samo oprema, temveč zanesljivo proizvodno orodje za destilarne, ki želijo večji nadzor, ponovljivo kakovost in resno kapaciteto.

DES, kotli od 1 do 6.000 litrov za proizvodnjo vseh vrst destilatov.

To je tema, ki pogosto sproža razprave med ljudmi, ki destilirajo žgane pijače. Skoraj vedno se najde kdo, ki vztraja, da je debelejši baker ključ do boljše kakovosti in da brez njega ni mogoče proizvesti dobre sadne žganice. Na prvi pogled se to zdi logično, močnejši material bi moral pripeljati do boljšega rezultata. Vendar ko pogledamo nekoliko globlje, postane jasno, da stvari niso tako preproste.
Resnica je, da debelina bakra sama po sebi ne vpliva neposredno na kakovost destilata. Tisto, kar resnično naredi razliko, je baker kot material, saj ima sposobnost vezave neželenih spojin iz pare in s tem izboljša aromo in okus žgane pijače. Vendar para ne “ve”, ali je stena destilacijske naprave debela dva ali pet milimetrov. V stik pride samo s površino, ne pa z debelino materiala. Zato je napačno verjeti, da bo debelejši baker samodejno proizvedel boljšo žgano pijačo.

Ena največjih napak, ki jih ljudje delajo, je zamenjevanje kakovosti destilacijske naprave s kakovostjo žgane pijače. Destilacijska naprava iz debelejšega bakra je res kakovostnejši kos opreme, je stabilnejša, trpežnejša in lažja za uporabo. Vendar to ne pomeni, da bo sama po sebi proizvedla premium žgano pijačo. Če je drozga slaba, če fermentacija ni pravilno vodena ali če frakcije med destilacijo niso pravilno ločene, tega ne bo popravil noben baker. Destilacijska naprava je preprosto orodje, končni rezultat pa je odvisen od osebe, ki jo uporablja.

Debelina bakra postane pomembna predvsem takrat, ko se destilacijska naprava uporablja pogosto. Za tiste, ki destilirajo doma za lastne potrebe, so naprave iz tanjšega bakra povsem primerne. Za tiste, katerih potrebe so bistveno večje, na primer za storitvene destilarje ali proizvajalce, ki predelujejo velike količine, pa je ustrezno povečanje debeline bakra potrebno, da naprava prenese takšno raven uporabe.
Na koncu, ko upoštevamo vse, lahko rečemo, da debelina bakra ne poveča neposredno kakovosti žgane pijače, zmanjša pa verjetnost napak. In to je lahko eden najpomembnejših vidikov celotnega procesa. Pravo vprašanje torej ni, ali je baker čim debelejši, temveč ali je destilacijska naprava dobro izdelana in pravilno uporabljena.